Oglarjenje kot kulturna identiteta krajev in razvoj podeželja

Naš oglar ni več samo tisti, ki ohranja kulturno krajino, zmanjšuje zaraščenost travniških površin in opravlja nego v mladem gozdu, temveč postaja učitelj, raziskovalec in vodič. Lahko začuti, da zna delati nekaj posebnega in vrednega.

OGLJEKUHA

V 19. stoletju so v Logarski dolini kuhali oglje. Uporabljali so ga domačini v kovačijah, vozili pa so ga tudi drugam, predvsem v Železno Kaplo. Oglarjenje je spremenilo podobo doline, saj so v naravnih gozdovih bukev močno izsekali.

V spomin na tiste čase je ob Poti po Logarski, nad Domom planincev postavljena oglarska bajta. Ob njej vsako leto oglar sestavi oglarsko kopo iz bukovih okroglic, jih prekrije s smrekovimi vejami in zemljo, zakuri v notranjosti in kuha s previdnim reguliranjem dotoka zraka.