Narava prebudi najlepše v nas

Lahno šumenje vetra v lipovi senci, pesem ptic in pritajeni zvoki citer lahkotno pospremijo zadnje sončne žarke, ki se še igrajo s krošnjami dreves. V zaupnem in spoštljivem pogovoru z domačini ob zaznavanju trenutkov, zvokov in občutij se nalahno krepi subtilno zavedanje duha kraja.

Pesmi, zgodbe, narečje

Robanov Joža, ki je znal prisluhniti naravi in ljudem, je nekaj svojih misli zapisal v knjigi Preproste zgodbe s solčavskih planin.

Svoje občutke do narave je strnil v te preproste verze:

KO GLEDAM VAS PLANINE

Ko gledam vas planine,
nevolja hitro mine,
ko stopim vrh gore,
presrečno je srce.

Tu prosto duh zaplava,
z metuljčki se zabava,
vso srečo doživi
in s ptički žvrgoli.

Svobodno misel moja
tu hodi pota svoja
se Stvarstva veseli
in Stvarnika časti.

Knjiga Preproste zgodbe s solčavskih planin

Solčavski govor je tako poseben, da je vpisan v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Domačini še vedno ohranjajo govorico prednikov in skrbijo, da se nad solčavskim narečjem navdušujejo tudi otroci in mladina.

Na več kot 40 lokacijah na Solčavskem lahko s pomočjo QR kod prisluhnete zgodbam, ki so jih domačini pripovedovali v svojem narečju.

Tu pa je za občutek nekaj kratkih zgodb: