Naravne vrednote

Krajinski park Logarska dolina je izjemno bogat z različnimi naravnimi oblikami. Geološka podlaga, ledeniško delovanje ter drugi zunanji dejavniki so skozi čas ustvarili čudovite podobe. Med njimi je najlepša sama Logarska dolina z izjemnimi razgledi na ostenja gora ter ledeniško preoblikovano dno z menjavo travnikov in gozda.

DOLINA ŠTEVILNIH PRESEŽKOV

Logarska dolina je poznana po številnih slapovih, med katerimi spada slap Rinka med najvišje prosto padajoče slapove v Sloveniji. Na strmih pobočjih je narava ustvarila polno zijalk.

Dolina ter pobočja se ponašajo tudi s pestrostjo gorskih cvetlic, med katerimi je precej redkih ali celo ogroženih vrst. Na Okrešlju, botanični oazi, ter drugod v parku lahko občudujete lepi čeveljc, kranjsko lilijo, avrikelj, zoisovo zvončico, svišče, planiko, kamniško murko.

Naravna pestrost se odraža tudi v množici zavarovanj, saj je na območju parka sedem naravnih spomenikov ter kar 35 naravnih vrednot državnega in lokalnega pomena.

Z odlokom proglašeni naravni spomeniki so:

Savinja (od izvira dalje),
Izvir Črne (drugi izvir Savinje),
Slap Savinja (Rinka),
Slapišče Palenk,
Soteska Palenka,
Okno v Luknji in
Matkovo Okno.

Za celoten krajinski park je značilna velika gostota naravnih vrednot. Vendar pa je znotraj parka nekaj področij, kjer se po tri ali več naravnih vrednot nahaja na razmeroma majhnem prostoru. Ta področja so:

pod Okrešljem (Spodmol pri Orlovem gnezdu, Rinka in Dedec s čepico),
Brložnica (Brložniška votlina, Brložniška čer, Brložniški dedec, Spodmol pri oknu, Okno v Luknji in Brložniški slapovi),
strme grape pod Klemenškovo planino (Slap pod tunelom, Spodmol pod tunelom in Sušica) ter
spodnji del struge Ivovca (slap Ivovec, Polje balvanov in Balvan na Razpotju).

Več o naravi krajinskega parka lahko preberete v izseku magistrske naloge Tomaža Gerla.

OKREŠELJ

Okrešelj je ledeniška amfiteatralna krnica pod strmimi stenami Turske gore, Rink, Križa in Mrzle gore. Zanimiva je zaradi številnih visokogorskih kraških pojavov (škraplje, žlebiči) in pestre planinske flore. Zaradi zanimivosti območja so že leta 1931 na pobudo Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva ustanovili narodni park Okrešelj.

GOLICA V KREJDI

V območju krajinskega parka Logarska dolina se nahaja vrsta naravnih vrednot, za katere niso bili podani predlogi za statusno varovanje. Ena izmed njih je Golica v Krejdi.

Na golico v Krejdi, ki kaže na geološka dogajanja v preteklosti, naletimo v kotu nasproti Planšarije Logarski kot. Golica, ki jo je razkril hudourniški Kotovec, (tako domačini pravijo zgornjemu toku Savinje do združitve z Jezero izMatkovega kota) nam kaže, da je dolinsko dno v kotu pokrito z drobnozrnatim gradivom, trdo zlepljenim z rdečerjavim lepilom, sestavljenim iz peska in sige. Gradivo je bilo pokrito z ledenikom, na kar kaže nanj naložena plast ledeniške morene. Po umiku ledenika je dno pokrilo jezero. To nam dokazuje debela plast pasovite gline.

BRLOŽNIŠKA VOTLINA

Na območju Zabrložnice se je v času poledenitve zadrževal ledenik, ki je izoblikoval krnico. Zapirajo jo do 70 m visoke stene in v teh stenah je zaradi mehanskega preperevanja in kemičnega delovanja nastala votlina, visoka približno 40 metrov. V njej izvira tudi potok, ki nižje ustvarja slikovite Brložniške slapove.